Bilo je jutro, ko mi je mož povedal, da je našel stroj, kjer bo elektroerozija takšna, kot mora biti, da bo lahko sprejel vse ponudbe, ki prihajajo. To je bila dobra novica. Slaba je bila pa ta, da bo moral v juliju še delati in da bomo lahko šli šele avgusta na dopust. Še ena dobra novica pa je bila, da, lahko, da bomo šli na Havaje. Imeli smo v načrtu nekaj cenejšega, ampak vseeno eksotičnega, tole je pa še boljše.

Rekel je, da mora samo še počakati, da se potrdijo vse ponudbe s plačili, da bo vedel, da je to zagotovo, potem bo pa dopust na Havajih potrjen. V istem hipu sem v mislih začela navijati za to, da elektroerozija obstaja in da je tako dobičkonosna. Ne vem sicer kako je to možno, ampak je.

Minila sta dva tedna in novi podatek je bil, da so skoraj vse ponudbe, za to, da se bo elektroerozija delala pri nas za veliko podjetij, potrjene. Čakajo se samo še dve manjši, ampak to ne vpliva več na vprašanje, ali bomo šli lahko na eksotičen dopust ali ne. Večja naročila so vsa potrjena in to pomeni, da gremo. V takšnih trenutkih sem pa zelo vesela, da elektroerozija obstaja in me tudi ne bi motilo, če bi še dve uri poslušala o tem. Pa vem, da ne bom, ker toliko mi pa nima za povedati okoli tega. Vsaj za zdaj ne.

Trenutno se april končuje, kar pomeni, da bo sedaj tri mesece moj mož večino časa od doma. Kar je po svoje kar v redu. Po drugi strani pa niti ne toliko, ker bom tudi jaz imela zelo veliko dela z otroki. Ampak bomo že nekako. Malce bomo stisnili pa bo. Glede na to, da bomo avgusta sli na Havaje, ker bo elektroerozija zelo dober posel do nadaljnjega in bomo en mesec tam, se prav nič ne obremenjujem s tem.