Čeprav so mi vse prijateljice govorile, da se barve za obrvi enostavno uporabljajo in da si vse obrvi barvajo kar doma, si tega sama nisem upala. Pred seboj sem imela kar sebe, ko se pobarvam pogledam v ogledalo in zagledam velike črne obrvi. Ne vem kaj bi naredila, če bi se mi to zgodilo, kajti ta barva je trajna in ne gre kar tako dol. 

Tako sem se prvo pozanimala, če se lahko pobarvam in če mi barva ni všeč, če bi se lahko hitro ponovno pobarvala, a potem moram že na začetku kupiti dve barve za obrvi, pa še to ne vem katere. Prvo barvo bi probala kupiti idealno, potem pa bi kupila še eno svetlejšo, če mi slučajno prva preveč prime, da se potem, takoj pobarvam še enkrat. 

Vem, preveč kompliciram, lahko bi šla do kozmetičarke in ona bi mi pobarvala obrvi, kot bi želela. Vendar to delam vedno, da na koncu plačam najdražje, ker si ne upam nikoli narediti nič sama. Tokrat sem se odločila, da barve za obrvi kupim sama in se pobarvam. Vse je enkrat prvič, za drugič bom že vedela, kako in kaj, tako pač je. Tako sem šla v največjo drogerijo, da le dobim čim večjo ponudbo in tudi kakšno usposobljeno prodajalko, ki bi mi lahko pomagala. Saj veste, včasih v drogerijah delajo tudi študentje in ne vedo prav nič. V drogeriji so bile barve na obrvi skoraj na vsaki polici, skoraj vsaka firma jih je imela in že me je skoraj potegnilo, da bi spet gledala, da bi zapravila največ, ker bi itak mislila, da so najdražje barve za obrvi tudi najboljše. 

Pa sem le poiskala pomoč prodajalke, katera mi je razložila vse o barvah za obrvi in tako sva skupaj pregledale barve za obrvi in moje obrvi in izbrale ta pravo barvo. Kakšen dan! Zdaj pa barvat.